Nemčija je Rusijo obtožila odgovornosti za kibernetski napad na nemški organ za nadzor zračnega prometa avgusta lani in za vmešavanje v predčasne parlamentarne volitve februarja letos. Nemško zunanje ministrstvo je zaradi teh incidentov na pogovor poklicalo ruskega veleposlanika.

Nemčija je uradno obtožila Rusijo kibernetskega napada na svoj sistem zračnega nadzora avgusta 2024 in vmešavanja v parlamentarne volitve februarja. Za kibernetski napad naj bi bil odgovoren ruski vojaški obveščevalni servis GRU. Nemška vlada je prepričana, da je Moskva izvedla obsežne kampanje dezinformiranja, s katerimi je poskušala vplivati na stabilnost Nemčije. Zaradi tega je bil ruski veleposlanik poklican na zagovor v Berlin.

Moldavsko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo prelet ruske brezpilotne letalnice nad svojim zračnim prostorom 19. novembra in poklicalo ruskega veleposlanika na pogovor. Incident, ki je potekal od ukrajinske Lesneje do moldavskih Saitov, so označili za resno kršitev nacionalne suverenosti in varnosti državljanov.

Stranka BSW je povabila ruskega veleposlanika v Nemčiji na otvoritev razstave v Potsdamu, kar je sprožilo kritike in razhajanja. SPD, koalicijski partner, je izrazil drugačno stališče, medtem ko sta CDU in SPD ostro kritizirali potezo, še posebej glede na vojno v Ukrajini in nedavne ruske zračne napade.

Rusija je v preteklosti že večkrat priključila moldavsko ozemlje in si še danes prizadeva za vpliv v državi s propagando in političnimi zavezniki. Evropska unija in platforma TikTok pomagata Moldavcem, da pri glasovanju upoštevajo resnične informacije in se izognejo ruskim dezinformacijam. V Moskvi so protestniki zahtevali povečanje števila volišč za moldavske državljane v Rusiji.

Emmanuel Macron, Friedrich Merz in Donald Tusk so obiskali Republiko Moldavijo, da bi izrazili podporo njeni proevropski vladi pred parlamentarnimi volitvami. Izrazili so tudi zaskrbljenost zaradi vpliva Rusije in njenih dezinformacijskih kampanj. Voditelji so poudarili pomembnost podpore Moldaviji na njeni poti v Evropsko unijo in obsodili ruske "laži" in "hibridne napade". ZDA medtem nadaljujejo s podporo Ukrajini in Evropi.

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je med slovesnostjo Ventaglio opozoril vlado na razmerje med politiko in pravosodjem, poudaril je, da institucije ne smejo biti 'nasprotujoče si utrdbe'. Njegove besede so bile interpretirane kot poziv k previdnosti pred pretiranim intervencionizmom. Medtem je bivši premier Giuseppe Conte ponovno tarča kritik zaradi političnega preoblačenja, tokrat s strani stranke FdI, ki opozarja na njegova pretekla stališča o carinah iz leta 2019, kar naj bi potrjevalo njegovo znano prilagodljivost in sposobnost vladanja tako z Ligo kot z Demokratsko stranko.

Rusija je vključitev italijanskega predsednika Sergia Mattarelle na seznam 'rusofobnih' oseb utemeljila z njegovim sovražnim govorom, kar je v Italiji sprožilo močno ogorčenje. Italijansko zunanje ministrstvo je ponovno poklicalo ruskega veleposlanika, da bi izrazilo protest. Italijanska premierka Giorgia Meloni je rusko potezo označila za propagandno akcijo, saj v Rimu to razumejo kot poskus ustrahovanja.